im. ž. 〈G gȕbicē; mn. N gȕbice, G gȕbīcā〉 zool. prednji dio glave nekih životinja na kojemu se nalaze nozdrve, usta te gornja i donja čeljust; sin. njuška ♦ dati po gubici (njuški) komu udariti po licu koga, pljusnuti koga; začepiti gubicu zašutjeti, prestati govoriti (plakati, derati se i sl.); začepiti gubicu komu prisiliti koga da ušuti