ìstrēsti | gl. svrš. prijel. 〈prez. 1. l. jd. istrésem, 3. l. mn. istrésū, imp. istrési, aor. istrésoh, prid. r. ìstrēsao, prid. t. istrèsen〉 1. tresući izbaciti što rastresito iz čega [~ krumpir iz vreće] 2. tresući očistiti od prašine [~ tepih]; vidski paranjak: istresati |
ìstrgati | gl. svrš. prijel. 〈prez. 1. l. jd. ìstrgām, 3. l. mn. ìstrgajū, imp. ìstrgāj, aor. ìstrgah, prid. r. ìstrgao, prid. t. ìstrgān〉 naglim pokretima rastaviti što na dijelove [~ list papira] |
ìstrgnuti | gl. svrš. prijel. 〈prez. 1. l. jd. ìstrgnēm, 3. l. mn. ìstrgnū, imp. ìstrgni, aor. ìstrgnuh, prid. r. ìstrgnuo, prid. t. ìstrgnūt〉 naglo ili brzim pokretom izvući što iz čega [~ korijen iz zemlje; ~ list papira iz bilježnice] |
istrijébiti | gl. svrš. prijel. 〈prez. 1. l. jd. ìstrijēbīm, 3. l. mn. ìstrijēbē, imp. istrijébi, aor. istrijébih, prid. r. istrijébio, prid. t. ìstrijēbljen〉 1. trijebeći očistiti, ukloniti što [~ korov; ~ nametnike] 2. pren. potpuno ukloniti, potpuno uništiti što [~ običaje]; sin. zatrti; vidski paranjak: istrebljivati |
istroròmānskī | prid. 〈G istroròmānskōg(a); ž. istroròmānskā, s. istroròmānskō〉 1. koji se odnosi na Istroromane 2. 〈u im. funkciji〉 〈jd. m.〉 jez. autohtoni romanski jezik koji se govori u Istri |
istròšiti | gl. svrš. prijel. 〈prez. 1. l. jd. ìstrošīm, 3. l. mn. ìstrošē, imp. istròši, aor. istròših, prid. r. istròšio, prid. t. ìstrošen〉 dugo upotrebljavati tako da više nema snage ili nije dobro za rad ili uporabu • istròšiti se 〈povr.〉 1. izgubiti uporabnu vrijednost [Cipele su mi se istrošile.]; sin. potrošiti se v. pod potrošiti 2. pren. a. potrošiti mnogo novca [Istrošiti se u prodavaonici.] b. izgubiti mnogo snage, iscrpiti se [~ se radom]; sin. potrošiti se pren. v. pod potrošiti |
ìstruliti | gl. svrš. neprijel. 〈prez. 3. l. jd. ìstrulī, 3. l. mn. ìstrulē, aor. 3. l. jd. ȉstrulī, prid. r. ìstrulio〉 raspasti se zbog truljenja; sin. (istrunuti) |
ìstrunuti | gl. svrš. neprijel. 〈prez. 3. l. jd. ìstrunē, 3. l. mn. ìstrunū, aor. 3. l. jd. ȉstrunū, prid. r. ìstrunuo〉 v. istruliti |
ìstūći | gl. svrš. prijel. 〈prez. 1. l. jd. istúčem, 3. l. mn. istúkū, imp. istúci, aor. istúkoh, prid. r. ìstūkao, prid. t. istùčen〉 1. tukući zadati komu ili čemu mnogo udaraca [~ protivnika u borbi] 2. tukući smekšati što [~ meso] |
istúpati | gl. nesvrš. neprijel. 〈prez. 1. l. jd. ìstūpām, 3. l. mn. istúpajū, imp. ìstūpāj, aor. istúpah, imperf. ìstūpāh, prid. r. istúpao〉 1. izlaziti jedan korak iz reda [~ iz vrste] 2. napuštati kakvo društvo, organizaciju i sl. [~ iz stranke]; sin. izlaziti; ant. ulaziti 3. govoriti, izjavljivati svoje mišljenje [javno ~]; vidski paranjak: istupiti |
istúpiti | gl. svrš. prijel. 〈prez. 1. l. jd. ìstūpīm, 3. l. mn. ìstūpē, imp. istúpi, aor. istúpih, prid. r. istúpio, prid. t. ìstūpljen〉 1. izići jedan korak iz reda [~ iz vrste] 2. napustiti kakvo društvo, organizaciju i sl. [~ iz stranke]; sin. izići; ant. ući 3. izreći, izjaviti svoje mišljenje [javno ~]; vidski paranjak: istupati |
ìsusovac | im. m. 〈G ìsusōvca, V ìsusōvče; mn. N ìsusōvci, G ìsusovācā〉 rel. pripadnik katoličkoga reda koji je 1534. osnovao Ignacije Lojolski; sin. (jezuit) |
ìsusovačkī | prid. 〈G ìsusovačkōg(a); ž. ìsusovačkā, s. ìsusovačkō〉 koji se odnosi na isusovce [isusovačka gimnazija; ~ red]; sin. (jezuitski) |
ìsusōvčev | prid. 〈G ìsusōvčeva; ž. ìsusōvčeva, s. ìsusōvčevo〉 koji pripada isusovcu; sin. (jezuitov) |
ìsusōvka | im. ž. 〈G ìsusōvkē, DL ìsusōvki; mn. N ìsusōvke, G ìsusōvkā/ìsusōvkī〉 rel. pripadnica jednoga od katoličkih isusovačkih ženskih redova |
isúšiti | gl. svrš. prijel. 〈prez. 1. l. jd. ìsūšīm, 3. l. mn. ìsūšē, imp. isúši, aor. isúših, prid. r. isúšio, prid. t. ìsūšen〉 odvesti vodu ili ukloniti vlagu iz močvarnoga ili vlažnoga tla, učiniti što suhim [~ močvaru]; vidski parnjak: isušivati |
isušívānje | im. s. 〈G isušívānja〉 odvođenje vode ili uklanjanje vlage iz močvarnoga ili vlažnoga tla |
isušívati | gl. nesvrš. prijel. 〈prez. 1. l. jd. isùšujēm, 3. l. mn. isùšujū, imp. isùšūj, aor. isušívah, imperf. isùšīvāh, prid. r. isušívao, prid. t. isùšīvān〉 odvoditi vodu ili uklanjati vlagu iz močvarnoga ili vlažnoga tla [~ zemljište]; vidski parnjak: isušiti |
ȉš | usk. služi za tjeranje životinja, u prvome redu kokoši [Iš, ovdje vam nije mjesto!]; ant. pi-pi |
išárati | gl. svrš. prijel. 〈prez. 1. l. jd. ìšārām, 3. l. mn. išárajū, imp. ìšārāj, aor. išárah, prid. r. išárao, prid. t. ìšārān〉 1. ispisati i iscrtati što bez smisla [~ zid] 2. ukrasiti što šarenim bojama [~ uskrsna jaja] |
ìščačkati | gl. svrš. prijel. 〈prez. 1. l. jd. ìščačkām, 3. l. mn. ìščačkajū, imp. ìščačkāj, aor. ìščačkah, prid. r. ìščačkao, prid. t. ìščačkān〉 1. izvaditi ili ukloniti što čačkajući [Iščačkati hranu između zuba.] 2. pren. pomnim traženjem pronaći što skriveno [~ stari slučaj]; sin. iščeprkati pren. |
iščašénje | im. s. 〈G iščašénja; mn. N iščašénja, G iščašénjā〉 pomaknuće zglobne glavice iz zglobne čašice |
ìščašiti | gl. svrš. prijel. 〈prez. 1. l. jd. ìščašīm, 3. l. mn. ìščašē, imp. ìščaši, aor. ìščaših, prid. r. ìščašio, prid. t. ìščašen〉 pomaknuti zglobnu glavicu iz zglobne čašice [~ lakat] |
iščekívati | gl. nesvrš. prijel. 〈prez. 1. l. jd. iščèkujēm, 3. l. mn. iščèkujū, imp. iščèkūj, aor. iščekívah, imperf. iščèkīvāh, prid. r. iščekívao, prid. t. iščèkīvān〉 nestrpljivo i s velikom željom čekati koga ili što [~ čiji dolazak; ~ praznike] |
iščepr̀kati | gl. svrš. prijel. 〈prez. 1. l. jd. iščepr̀kām, 3. l. mn. iščepr̀kajū, imp. iščepr̀kāj, aor. iščepr̀kah, prid. r. iščepr̀kao, prid. t. ȉščeprkān〉 1. izvaditi što čeprkajući [~ novčanik iz torbe] 2. pren. pomnim traženjem pronaći što skriveno [~ stari slučaj]; sin. iščačkati pren. |
iščezávati | gl. nesvrš. neprijel. 〈prez. 1. l. jd. iščèzāvām, 3. l. mn. iščezávajū, imp. iščèzāvāj, aor. iščezávah, imperf. iščèzāvāh, prid. r. iščezávao〉 1. prestajati postojati, biti na kraju [Ljubav polako iščezava.]; ant. rađati se pren. v. pod rađati 2. postajati neprimjetnim ili sve manje vidljivim [~ u daljini; ~ u gomili]; sin. gubiti se v. pod gubiti; sin. nestajati; ant. pojavljivati se; vidski paranjak: iščeznuti |
ìščeznuti | gl. svrš. neprijel. 〈prez. 1. l. jd. ìščeznēm, 3. l. mn. ìščeznū, imp. ìščezni, aor. ìščeznuh, prid. r. ìščeznuo〉 1. prestati postojati, biti na kraju [Ljubav je polako iščeznula.]; ant. roditi se pren. v. pod roditi 2. postati neprimjetnim ili nevidljivim [~ u daljini; ~ u tami]; sin. izgubiti se v. pod izgubiti; sin. nestati; ant. pojaviti se; vidski paranjak: iščezavati |
iščìtati | gl. svrš. prijel. 〈prez. 1. l. jd. iščìtām, 3. l. mn. iščìtajū, imp. iščìtāj, aor. iščìtah, prid. r. iščìtao, prid. t. ȉščitān〉 1. v. dočitati 2. pren. zaključiti temeljem čitanja, otkriti čitanjem [~ čije osjećaje iz pjesme]; vidski paranjak: iščitavati |
iščitávānje | im. s. 〈G iščitávānja〉 pren. zaključivanje temeljem čitanja, otkrivanje iz čitanja |
iščitávati | gl. nesvrš. prijel. 〈prez. 1. l. jd. iščìtāvām, 3. l. mn. iščitávajū, imp. iščìtāvāj, aor. iščitávah, imperf. iščìtāvāh, prid. r. iščitávao, prid. t. iščìtāvān〉 1. v. dočitavati 2. pren. zaključivati temeljem čitanja, otkrivati čitanjem [~ čije osjećaje iz pjesme]; vidski paranjak: iščitati |
iščlániti | gl. svrš. prijel. 〈prez. 1. l. jd. ìščlānīm, 3. l. mn. ìščlānē, imp. iščláni, aor. iščlánih, prid. r. iščlánio, prid. t. ìščlānjen〉 isključiti koga iz članstva [~ neposlušne članove] • iščlániti se 〈povr.〉 prestati biti članom kakve udruge [~ se iz planinarskoga društva]; sin. ispisati; ant. učlaniti, upisati; vidski paranjak: iščlanjivati |
iščlanjívati | gl. nesvrš. prijel. 〈prez. 1. l. jd. iščlànjujēm, 3. l. mn. iščlànjujū, imp. iščlànjūj, aor. iščlanjívah, imperf. iščlànjīvāh, prid. r. iščlanjívao, prid. t. iščlànjīvān, pril. s. iščlànjujūći〉 isključivati koga iz članstva [~ neposlušne članove] • iščlanjívati se 〈povr.〉 prestajati biti članom kakve udruge [svi redom počeli su se ~ iz planinarskoga društva]; sin. ispisivati; ant. učlanjivati, upisivati; vidski paranjak: iščlaniti |
iščuđávati se | gl. nesvrš. povr. 〈prez. 1. l. jd. iščùđāvām se, 3. l. mn. iščuđávajū se, imp. iščùđāvāj se, aor. iščuđávah se, imperf. iščùđāvāh se, prid. r. iščuđávao se〉 napadno pokazivati čuđenje; sin. iščuđivati se |
iščuđívati se | gl. nesvrš. povr. 〈prez. 1. l. jd. iščùđujēm se, 3. l. mn. iščùđujū se, imp. iščùđūj se, aor. iščuđívah se, imperf. iščùđīvāh se, prid. r. iščuđívao se〉 usp. iščuđavati se |
iščùpati | gl. svrš. prijel. 〈prez. 1. l. jd. iščùpām, 3. l. mn. iščùpajū, imp. iščùpāj, aor. iščùpah, prid. r. iščùpao, prid. t. ȉščupān〉 1. čupajući izvaditi ili izvući ono što je usađeno ili ima korijen [~ travu; ~ kosu] 2. silom što uzeti ili otrgnuti od koga [Iščupao mu je novine iz ruku.] |
išétati (se) | |
ìšibati | gl. svrš. neprijel. 〈prez. 1. l. jd. ìšibām, 3. l. mn. ìšibajū, imp. ìšibāj, aor. ìšibah, prid. r. ìšibao, prid. t. ìšibān〉 istući koga šibom |
ȉšijās | im. m. 〈G ȉšijāsa〉 razg. v. ishijas |
ȉšta | |
išúljati se | gl. svrš. povr. 〈prez. 1. l. jd. ìšūljām se, 3. l. mn. išúljajū se, imp. ìšūljāj se, aor. išúljah se, prid. r. išúljao se〉 šuljajući se izići iz čega [~ iz tvrđave]; ant. ušuljati se |
itd. | kratica za i tako dalje |
itekàko | pril. u velikoj mjeri [Znanje nam je ~ potrebno.] |
ȉtko | |
ȉva | im. ž. 〈G ȉvē; mn. N ȉve, G ȋvā〉 bot. vrba tankih svijenih grana |
ivànčica | im. ž. 〈G ivànčicē; mn. N ivànčice, G ivànčīcā〉 bot. 1. trajna zeljasta livadna biljka koja se uzgaja i kao ukrasna biljka [obična ~] 2. cvat istoimene biljke bijelih vanjskih latica oko žutoga središnjeg dijela; sin. (margareta) |
ìvanovac | im. m. 〈G ìvanōvca, V ȉvanōvče; mn. N ìvanōvci, G ìvanovācā〉 rel. pripadnik katoličkoga viteškog reda osnovanoga 1099. u Jeruzalemu koji je sudjelovao u križarskim ratovima |
ìvanōvčev | prid. 〈G ìvanōvčeva; ž. ìvanōvčeva, s. ìvanōvčevo〉 koji pripada ivanovcu |
ìver |